Možgani mladostnikov so kronološko nastavljeni na spanje med 2. uro zjutraj in 11. uro dopoldan. Pri spanju igra odločilno vlogo hormon melatonin, ki svoje delo opravlja v temi, ko ugasnemo luči. Okoli polnoči telo tvori rastni hormon, zavre tvorbo melatonina. Rastni hormon se v velikih količinah tvori od pubertete do 24. leta. Rezultat tega je, da je mladostnik najbolj pripravljen na spanje okrog 2. ure zjutraj in težko vstane pred 11. uro. S tem razumevanjem lahko razumemo najstnike, da težko funkcionirajo v prvih šolskih urah, saj so njihovi možgani še v »postelji«.
Spanje je zelo pomembno za dobro zdravje. Če dovolj spimo, smo manj pod stresom, naša odpornost pa se veča. Naša koncentracija je boljša, lažje se učimo, smo spretnejši, kar se ne pozna samo pri delu, ampak tudi v našem družabnem življenju.
Koliko ur nočnega spanja najstniki potrebujejo?
Verjeli ali ne, najstniki potrebujejo več spanja kot devet- ali desetletniki, in sicer devet in pol ur vsako noč.
Pomanjkanje spanca pri otrocih in mladostnikih močno vpliva na njihovo mentalno in fizično zdravje. To se ne izraža le v obliki utrujenosti in razdražljivosti, temveč je nezadostna količina spanca povezana tudi z razvojem depresije in povečanjem telesne teže, slabše si zapomnijo naučeno in lahko imajo težave s pozornostjo in koncentracijo. Že pomanjkanje ene ure spanca lahko naslednji dan oteži osredotočenost in upočasni odzivni čas. Nezadosten
spanec je lahko tudi vzrok za večja tveganja in slabe odločitve.
Kako do boljšega spanca?
Kaj lahko predlagate vašemu mladostniku, ki ima težave s spanjem in jutranjim vstajanjem?
Sprememba spalnih navad:
- Vsak dan vstanite vedno ob isti uri. Med vikendi in prostimi dnevi naj ne bo več kot 1- ali 2-urnega zamika od vaše jutranje rutine.
- Postelja je za spanje. V posteljo NE nosite hrane ali dela! Razvijte spalno rutino.
- Vsak dan pojdite v posteljo ob približno istem času.
- Zvečer se izogibajte pijačam, ki vsebujejo kofein.
- Pred spanjem ne uživajte večjih obrokov.
- Nekaj časa pred spanjem NE glejte televizije, ne uporabljajte računalnika ali telefona.
- Dve uri pred spanjem se izogibajte aktivnostim, ki povečajo bitje srca.
- Poskrbite za tiho, temno spalno okolje s primerno temperaturo.
Čez dan bodite aktivnejši. Pojdite na sprehod ali tek v naravo ali telovadite vsaj 30 minut večino dni v tednu.
Poslušajte svoje telo, ko vam govori, da upočasnite ali si vzemite odmor. Prevelika dnevna obremenjenost in utrujenost prav tako vodita v nespečnost.
